S trebuhom za kruhom v Slovenijo: katera dela opravljajo tujci pri nas

Po podatkih statističnega urada (Surs) je med 2.130.986 prebivalci Slovenije 10,2 odstotka tujih državljanov.

Velika večina tujcev se v Slovenijo priseli zaradi dela. Letos septembra je bilo med med 922.748 delovno aktivnimi prebivalci 149.482 tujih državljanov, to je 16,2 odstotka. Ta statistika ne vključuje kmetov.

Največ tujcev v tovarnah in na gradbiščih

Največ tujcev dela v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, po skoraj 40 tisoč v vsaki od omenjenih, kažejo podatki Sursa. V predelovalni dejavnosti predstavljajo petino vseh zaposlenih, v gradbeništvu pa kar polovico.

Skoraj 20 tisoč jih dela v dejavnosti "promet in skladiščenje" – tujec je vsak tretji zaposleni, skoraj 10 tisoč pa v dejavnosti "trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil", kjer predstavljajo tujci 8 odstotkov vseh zaposlenih v dejavnosti. Podatki so za celotno leto 2024.

V gostinstvu je bilo skupaj 38.687 zaposlenih, med njimi 8.885 tujcev, v zdravstvu in socialnem varstvu je bilo med 75.987 zaposlenimi 3.667 tujcev, v strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih pa je bilo med 61.908 zaposlenimi 4.621 tujcev.

Kateri profili so najbolj iskani?

Preden zaposlijo tujca, morajo podjetja in institucije praviloma najprej preveriti, ali ni ustrezno kvalificirane osebe v evidenci brezposelnih pri zavodu za zaposlovanje. Če se najde ustrezna oseba, mora delodajalec z njo vsaj izvesti razgovor, kandidata ne more zavrniti brez utemeljenih razlogov.

Za nekatere poklice pa so potrebe po delavcih tako velike, da vlada določi, da tako preverjanje ni potrebno, da bi bila zaposlitev tujca čim hitrejša in preprostejša.

Po trenutno veljavni odredbi so ti poklici: varilec, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, orodjar, elektroinštalater, tesar, kuhar, elektromehanik, zidar, monter in serviser vodovodnih, plinskih inštalacij in naprav, livar, strugar, mesar, bolničar negovalec v zavodih, zdravnik specialist splošne medicine, zdravnik specialist, strokovnjak za zdravstveno nego, strokovni sodelavec za zdravstveno nego, razvijalec in analitik programske opreme in aplikacij ter farmacevt.

Od kod prihajajo tuji delavci?

Med delovno aktivnimi tujci je 18.864 državljanov držav članic EU (13 odstotkov) in 130.618 državljanov drugih držav (87 odstotkov).

Podatki Sursa iz letošnjega avgusta kažejo, da pri nas delajo tujci iz vseh 25 držav EU in iz 98 držav zunaj EU, med katerimi je 33 azijskih in 29 afriških držav, 15 držav srednje in severne Amerike ter sedem južnoameriških držav.

Tujci, ki prihajajo iz držav zunaj EU, potrebujejo delovno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za prebivanje in delo.

Največ jih je iz Bosne in Hercegovine, po podatkih Sursa iz letošnjega avgusta jih pri nas dela nekaj čez 70 tisoč. Število delovnih dovoljenj, izdanih državljanom BiH, se je sicer v zadnjih letih znižalo. Lani jih je bilo podeljenih okrog 15 tisoč, še leta 2021 pa več kot 21 tisoč, kažejo podatki zavoda za zaposlovanje.

Naslednji najštevilčnejši narod med tujimi delavci pri nas so Srbi, ki jih je malo manj kot 17 tisoč, in Kosovci, ki jih je dobrih 15 tisoč. Hrvatov je nekaj več kot 10 tisoč, Makedoncev nekaj manj kot 10 tisoč, Bolgarov pa okrog 3.000.

Pri nas po avgustovskih podatkih dela tudi okrog 2.800 Rusov in okrog 2.500 Ukrajincev. 1.700 delavcev prihaja iz Italije, 1.100 pa iz Kitajske.

V zadnjih letih se povečuje število delavcev iz Azije. Ti potrebujejo enotno dovoljenje za prebivanje in delo. Leta 2022 so to dovoljenje izdali 322 Indijcem, lani 2.054. Nepalcem je bilo leta 2022 izdanih 138 dovoljenj, lani pa 1.286. Filipincem pa so pred tremi leti podelili 50 dovoljenj, letos v prvih desetih mesecih pa 1.081. Povečalo se je tudi število državljanov Bangladeša, ki delajo v Sloveniji. Leta 2022 v Sloveniji jim je bilo izdanih 137 dovoljenj, letos do novembra pa 629.

Celoten seznam števila podeljenih delovnih dovoljenj in enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, podeljenih v zadnjih petih letih, je v spodnji tabeli.